Prejšnji vikend sva si z možem ukradla zase in si privoščila kratko, a zato nič manj sladko potovanje v München. O vseh pozitivnih razsežnostih, ki jih paru z majhnimi otroki prinese tak vikend odklop brez vsakodnevnih obveznosti in zoprnij, ne bom niti razlagala, ker jih pozna vsak, ki je (bil) v podobni situaciji 😉 . Že od poletja, ko smo bili v Toskani, me je vleklo tudi malo bolj na sever in v rangu nekaj ur vožnje iz Ljubljane se je tako na seznamu evropskih prestolnic znašel tudi München. Kratek poldnevni obisk pred leti nama je pustil pozitiven pečat, zato sva se odločila, da ga malo bolje spoznava. Lahko rečem samo, da ne le, da sva dobro izbrala, ampak naju je München popolnoma očaral.
Enkratna kombinacija velikosti in vseeno obvladljivosti dopušča, da sva ga kar dodobra prečesala in se seznanila z različnimi kotički bavarske prestolnice. Čistoča, red in urejenost, ki jih ponuja sever, mi osebno zelo pašejo. Z 1,5 miljona prebivalcev je to vseeno ogromno mesto, kjer sem se (navajena slovenskih ‘mikro razmer’) zavedela zanimivega občutka, ki me prevzame v vsakem velemestu, in sicer da je na svetu zares ogromna količina ljudi. Ta občutek je po eni strani malce strašljiv, po drugi pa tolažeče udoben in anonimen.
Nemška ekonomija cveti, kar se čuti na vsakem koraku. Najbolj seveda na ulicah, kjer se v izložbah bohotijo čudoviti aranžmaji trenutno adventno-božično obarvanega mesta. Ljudje so zelo urejeni, vidi se, da imajo čevlje, oblačila, plašče odlične kvalitete. Prav tako me je presenetilo, da je večina sprehajalcev v mestu v rokah nosila vsaj eno nakupovalno vrečko, pa ne H&M ali vrečke s hrano. Zanimivo je videti tako obilje in lahko rečem, da jim privoščim to, da jim tako dobro gre.
Kot recimo v Parizu ali Firencah sem tudi tukaj videla, da si lahko človek kupi dobesedno karkoli si poželi, ponudba vsega je namreč osupljiva. Razkošne slaščice v vitrinah slaščičarn, smučke v vseh barvah mavrice, zložljive mestne palice za dame in gospode v letih, pisane nogavice, stari fotoaparati, rabljena kolesa ali kavbojski škornji … Dobite lahko zares vse.
Dizajnerskih trgovin ne manjka, pa ne samo takih, v katerih dobite unikatno izdelane, s perlicami ročno pošite bavarske narodne noše (deindrle in irharice); tam so tudi vsi znani modni oblikovalci oblačil, obutve in torbic; razkošne izložbe trgovin s hrano, opremo za dom in tako naprej.
Če imate zares debelo denarnico, pa ne od računov, temveč od bankovcev in kreditnih kartic, potem si moški lahko omislite zimski plašč ali obleko za ceno povprečnega slovenskega avta. Pa seveda ure, nakit in male razkošnosti, kot so ročno po meri izdelane usnjene rokavice.
Moj mož je cedil sline v številnih večnadstropnih blagovnicah, v celoti posvečenih športni opremi, kjer je ugotovil ne le, da obstajajo športna oblačila dobesedno v vseh barvah in odtenkih (tudi zase sem videla par lepih zadev), temveč tudi, da oblačila, ki jih prodajajo v najbolj fensi slovenskih športnih trgovinah, sploh niso draga 😉 .
Komaj sem tudi že čakala, da grem po dolgem času v kakšno galerijo in v Münchnu je izbire za ljubitelje umetnosti res veliko. Midva sva izbrala dve galeriji, ki ju še nisva videla, in med drugim sva si tako prvič v živo ogledala tudi nekatera dela Kandinskya, Van Gogha, Moneta ter številnih nemških umetnikov. Bi pa lahko v galerijah preživela še kakšen dan ali dva, tako da je nekaj stvari ostalo tudi za drugič. Omeniti moram tudi čudovite trgovinice znotraj muzejev in galerij, kjer imajo ogromno knjig ter zanimivih predmetov za dom in pisarno, resnično prava paša za oči.
Celoten München je bil predbožično obarvan, tako da so okrašene fasade hiš, številni sejmi, v advetnem duhu okrašeni kotički mesta in pritajeno osvetljeni lokali dajali resnično pravo ‘hygge’ vzdušje. Zagotovo se v München še vrnem(o), prav tako pa priporočam obisk vsem tistim, ki ste morda o njem že razmišljali.
