Pod kostumografijo Netflixove serije Emily in Paris (do zdaj so posneli eno sezono, nato jim je korona prekrižala načrte, a v planu je baje tudi sezona 2) se je podpisala legendarna Patricia Field. To je kostumografinja, ki je leta navduševala s kombinacijami igralk v seriji Sex and the city. Moram priznati, da se mi je kostumografija v Seksu v mestu vedno zdela res 1a, da pa me v Emily v Parizu ni tako zelo navdušila. Zdi se, kot da je Patricia Field svoj pristop iz SATC-ja dobesedno transplantirala v EIP. Obakrat imamo štiri glavne ženske like, vsaka od njih je karakterno zelo drugačna od ostalih, zato ji je pripisana tudi ustrezna ‘style personality’. V SATC-ju smo imeli tako umetniško Carrie, seksuljasto Samantho, konzervativno Mirando in romantično Charlotte. V EIP pa imamo Američanko Emily (igra jo Lily Collins), mlado Parižanko Camille, trashy Kitajko Mindy in starejšo, pasjo, a oh-tako-seksi-in-šarmantno šefico Sylvie.
Morda me je pri seriji Emily v Parizu preprosto zmotilo to, da je stilistični pristop preveč ameriški, da bi ga lahko kar tako transplantirali v Pariz. Kdor pozna logiko, s katero Francozinje (in še zlasti Parižanke, ki so po trditvah nekaterih povsem druga rasa od ‘provincialk’ s podeželja) pristopajo k urejenosti, ve, da zagovarjajo logiko manj je več. Kar pomeni, da nikoli ne bodo od glave do pet ujemajoče urejene kot iz škatlice, da nikoli ne bodo pokazale hkrati nog in dekolteja, da se nadvse izogibajo žvenketanju tako v ušesih kot za vratom kot na zapestjih, … V tem oziru je Sylvie, zajedljiva šefica, prava ikona zrelega pariškega glamurja. Prisega na ozka (pencil) krila, usnje, bluze in dobro krojene suknjiče ter plašče. Njen dekolte je, kako osvežujoče, povsem ‘ploh’, pa vendar izgleda neverjetno dobro v globoko izrezanih bluzah – ali pa morda prav zato …? Generalno gledano je njen lik zelo dober, tako dobro odigran kot dobro zasnovan, in njena zrelo-seksi (in tipično pariško suhljata) modna podoba je pravzaprav res prava paša za oči, skupaj s frizuro, ki nikoli ni preveč sintetično skravžljana, preveč polakirana, makeup pa nikoli čisto picture-perfect, čeprav je jasno, da gospa uporablja najdražje kreme in serume.
Kontrast z Emily, ki se v Pariz preseli zaradi začasne službe v Parizu, je tako očiten. Emily je mavrična, pisana, skoraj praviloma v flourestenčnih tvidastih Chanel kostimih, njena mini krila pa komaj pokrijejo zadnjico. Kar ne bi bil problem, ker ima vitko postavo in dolge noge, vendar je zelo očitno skregano s francosko logiko. Prav tako ima vedno sveže kodre, kjer niti en ne stoji izven konteksta, popolno simetrične obrvi, kot sneg bele in poravnane zobe, skratka ustreza vsem ameriškim normativom lepote (ki so drugačni in predvsem bistveno bolj zahtevni od evropskih). Še bolj so z njo skregane kričeče barve in potiski, ujemajoči klobučki ter visoke pete. Kajti Emily skoraj brez izjeme nosi izjemno visoke pete. Vsak, ki je že kdaj stopil na kakšen pariški pločnik ali prehodil vsaj enega izmed njihovih arrodissementov, ve, da s petami v Parizu ne prideš niti do najbližje postaje metroja. Poleg tega bi kar hitro postal tarča kakšnega komentarja in nezaželjenih pogledov. Ta očitna skreganost z logiko in geografskimi danostmi okolja je preveč bodeča v oči, da ne bi motila. Po drugi plati ni mogoče, da bi bila Emilyina plača tako bajna, da bi si lahko vsak dan privoščila Chanel kostimček drugačne barve in z drugo ujemajočo mini Chanel torbico. Če je že možno, da Sylvie kot vodja podjetja/pisarne lahko kupuje prestižne francoske znamke, kot so Rouland Mouret ali Hermès, za dvajsetletno frkljo iz Amerike, ki je prišla kot zunanja svetovalka, to pač ni preveč verjetno.
Emilyina prijateljica Mindy je manekensko lepa Kitajka, ki se je sprla s svojim očetom milijonarjem, zato se mora v Parizu preživljati s tem, da je varuška pri francoski družini. Mindyin slog je nekako tipično kitajsko ‘trashy’, kajti vedno je nakrancljana od glave do pet in v tem oziru tudi precej klišejska po svojem kitajskem ne-okusu (dolgi bleščičasti nohti, pink šminka in podobno).
Druga Emilyina prijateljica Camille pa je nekako spet bližje pariškemu slogu, ki ga nosi mlajša generacija. Camille ima malce bolj umetniški slog z očitnimi ‘rock-chic’ elementi (robustna usnjena jakna, bulerji, kavbojski škornji …). Na njej lahko prepoznamo nekatera francoska dizajnerska imena t.i. high-streeta, kot so Sandro, Maje, Iro, … Njen makeup je subtilen, lasje vedno oprani, a nikoli ‘v nulo’ stilirani, ima simpatično zamaknjene zobe in je skratka šarmantna na zelo nenarejen, zelo francoski način.
Serija Emily in Paris ni kakšen poseben intelektualni presežek in v njej lahko, če smo zelo sitni, najdemo en kup pomanjkljivosti. A vseeno je dobrodošla distrakcija, nudi spodobno zabavo, dobršen del suhega francoskega humorja (ki marsikje meji na klišeje, a pustimo tokrat to ob strani) in dovolj simpatično zasedbo, da jo z lahkoto in veseljem pogledamo. Še sploh letos, ko je kulisa pariških ulic pač le še ena izmed fatamorgan …
Meni sta obe Parižanki všeč, čeprav se mi zdi Camille zares za odtenek preveč polikana, Sylvie mi je pa genialna! Emily in Mindy sta mi pa popolen strel v prazno. Jaz sem celo serijo pogoltnila v parih dnevih, zgolj zaradi kulis Pariza 🙂
Tina, a veš da sem na instagramu Carine Roitfeld zasledila, da je dala gor primerjalno svoje outfite in tiste od Sylvie (link: https://www.instagram.com/p/CHgBVXfnq86/) in je več kot le par podobnosti. Očitno se je Patricia Field kar precej navdihovala po njej :).
Hahaha, pa je res deja vu 🙂
Carine je meni sicer precej bolj rocknroll kot Sylvie, verjetno predvsem zaradi obrobe oči, ampak je navdih res očiten!