Mlado modno oblikovalko Ano Jelinič sem občasno srečevala v butiku sredi mesta, kamor pogosto zahajam, in njena prijaznost in simpatičnost sta mi dali idejo, da bi jo poprosila za intervju za Odglavedopet. Intervjuji na blogu se mi zdijo krasen način, kako tudi bralkam in bralcem bolje predstaviti meni zanimivo osebo. Ana je bila tudi tista, ki mi je prijazno razkazala Squat in ob tej priliki sem ji tudi zastavila nekaj vprašanj. Občudujem njeno delo v slovenskem modnem prostoru, zanj pa je prejela že številne nagrade in priznanja. Ana je zelo zaposlena oblikovalka, saj dela kolekcije za teden mode, sodeluje v projektih v okviru Squat-a, poleg tega pa ima že določen krog strank, s katerimi redno sodeluje. Trenutno tudi zaključuje magistrsko nalogo (prišepnila mi je, da se v njej ukvarja s torbami).
karieri si prejela že kar nekaj nagrad in priznanj za svoje oblikovalsko delo.
Kaj bi sama izpostavila pri svojem delu, kaj je njegova kvaliteta, v čem si
drugačna, izstopajoča …?
oblačilih, skozi moje delo se izraža tudi moja osebnost, to, kakšna sem.
Nagrade so neka potrditev. Ravno ta mesec sva z Anđelo Lukanović dobili
priznanje v Londonu (Visionary International Collection) kot edini nagrajeni
tujki (Slovenki) med samimi Angleži, tako da je to kar velika stvar.
mladih oblikovalcev Young @ Squat. Lahko poveš malo več o tem, zakaj se mladi
oblikovalci z NTF-ja združujete pod tem imenom? Kakšne so prednosti? So tudi
kakšne slabosti?
NTF in sta tiste, ki so se njima zdeli dobri, povabila k sodelovanju. Zdaj nas
je vseh skupaj trinajst. Delamo tako skupne kolekcije kot tudi posamične. Tukaj
imamo prodajno galerijo, kjer imamo evente ter razstavljamo svoja in tuja
oblačila. Tukaj lahko stranke tudi pridejo v osebni kontakt z nami oblikovalci.
Prednost je tudi v tem, da več kot nas je skupaj, bolj smo prepoznavni in lažje
je delo, tudi s stroškovnega vidika.
(če govoriva o oblikovanju zgolj z vidika umetnosti) najbolj vleče, inspirira,
kaj ti je v izziv? Je to forma, tekstura, morda barva ali kaj povsem drugega?
uravnotežiti, da ni niti enega niti drugega preveč. Kako narediti novo oblačilo,
v katerem se vse skupaj poveže v neko ‘sožitje’.
načeloma obstajata dve vrsti oblikovanja oblačil, na eni strani so oblačila kot
umetniška dela, ne nujno z neko uporabno vrednostjo in na drugi strani
oblikovanje za ‘realne’ ženske (ali moške), ki imajo realne zahteve glede
uporabnosti, nosljivosti, vzdrževanja, kombiniranja, ne nazadnje tudi cene
nekega oblačila …?
so pa tudi projekti, kjer daš poudarek v svojo bolj umetniško plat, v katerih se
bolj izživiš, da oblačilo postane že skoraj kiparski objekt. Iz teh stvari se
potem pogosto izpelje tudi kakšno kolekcijo, ki je bolj nosljiva. Oblačila, ki
so bolj umetniška, pridejo v poštev za kakšne galerijske evente, z njimi se
tudi predstavljaš in to ljudi pogosto zelo pritegne; na ta način se ustvarja
tudi oblikovalčevo ime.
problem ali izziv slovenskega oblikovanja v smislu trga? Ali Slovenke in
Slovenci ne znamo ceniti domačih oblikovalcev, ne prepoznamo kvalitete, preprosto
‘ne damo’ dovolj na to, ali izdelki oblikovalcev niso konkurenčni svetovnim
gigantom masovne tekstilne potrošnje …?
morda v družbi, ki ustvarja statusne simbole – npr. Guccija, Missonija, Prado,
… vsi poznajo, neke Ane pač ne (smeh). Brand je zelo pomemben, na tem je
treba delati, saj ko si ustvariš ime, te prepoznajo in vzljubijo. Pogosto je
pri nas problem ta, da se ne znamo prodati. Lahko si zelo dober, pa če se ne
znaš prodati …
slovenske oblikovalce, ker je dobro spromoviran, predstaviš se pred veiko
množico. Je pa res, da je temu podobnih dogodkov zelo malo.
kot tebi paše, da izražaš svoj življenjski slog in da se v tem dobro počutiš.
vendar se ne zgledujem po njih, ampak delam po svojih občutkih. Trendov je
zadnje čase tudi že toliko, da karkoli narediš, te lahko na koncu nekam
umestijo. Toliko je tudi že subkultur, da sploh ne morem več vsemu slediti.
dober stil, njena osebnost ali kaj drugega?
znanih, ampak tudi tistih, ki jih videvaš vsakodnevno na ulici ali v vaši trgovini?
več. Že redko vidiš žensko v samo ‘neki majici’, ampak se večinoma trudijo
ustvariti svoj poseben stil.
urejenosti, stila? Kako se oblačimo v primerjavi z ženskami v tujini?
toliko. Ampak napredujemo v pozitivnem smislu.
ti je všeč, kaj bi izboljšala?
da so čisto v redu urejeni. Vse več je tudi mode za moške, tako da se mi zdi,
da se počasi že znajo tudi zrihtati.
lahko oblikuješ svoja oblačila, ali si vseeno dovoljuješ razmislek o tem, kaj
boš oblekla, kako skombinirala …? Se tudi tebi dogaja znana ženska dilema, da
zjutraj stojiš pred (polno) omaro in se ti vendarle zdi, da nimaš kaj obleči?
Včasih si vzamem ali prilagodim kaj iz svoje kolekcije. Vse manj pa kupujem v
trgovinah; kupujem si raje dražje in manj, pa tisto res nosim. Sem pa pretežno
v črnem z občasnimi izbruhi živih barv. Nimam pa tega, da bi morala biti
obvezno v črnem. V črni se dobro počutim, ni pa mi obvezna. Edino z rdečo imam
malo več težav (smeh).
čevlji, ki jih kupim in nosim, so/morajo biti …
moj(i) najljubši parfum(i) ...
v omari nimam nikoli dovolj …
za dušo poskrbim z …
čez 10, 20 let se vidim …