O mojih pripravah pred občasnim izvensezonskim obiskom bazena sem že pisala. Tudi poleti je stvar podobna, le da jo je treba početi bistveno bolj redno; lenoba ali potuha tukaj odpadeta. Poleti je kopalnih priložnosti pač precej – nekaj dni na morju, obvezen skok v bližnje jezero ali reko po vsakem pohodniškem izletu, tu in tam tudi obisk bazena na prostem … Kar precej priložnosti za razkazovanje kopalk in postave, če hočete.
Ste opazili, da so nekatere ženske na plaži videti kot morske deklice? Videti so rojene za to, da se v kopalkah elegantno kot divja mačka sprehajajo po soncu; lenobno, uživaško, zadovoljno. Prave ‘beach babes’, bi lahko rekli. Jaz nisem nikoli bila med njimi. One imajo postavo kot narejeno za bikini: so mišičaste na pravih mestih in mehke na pravih mestih. Celulita (vsaj za oko opazovalca) nikjer; prav tako ni sledu o vrasli dlaki ali mozoljčku, koža pa ravno prav in enakomerno rjava, da se zdi, kot da se celo leto sprehajajo po soncu, ne da bi jih pri tem zapeklo kot star toast. Ne, njihova barva je bolj podobna sočni karameli. Aja, pa da ne pozabim: tudi lasje, nekje med ravnimi in skodranimi, se jim v zapeljivem slapu spuščajo do sredine hrbta. Ok, seveda, pretiravam, ampak verjamem, da veste, kaj imam v mislih. Vedno jih je vsaj nekaj na plaži in v primerjavi z njimi smo ostale kot premalo zrel, tresoč se jogurt z dovolj popokanimi kapilarami in strijami, da so naše noge videti kot marmoriran vzorec kakšnih linolejastih tal.
Kar hočem povedati, je to, da se teh dejstev povsem zavedam, se zaradi njih čisto nič ne sekiram in da mi je pravzaprav celo povsem vseeno. Z vsakim letom bolj, če sem natančna. Na morju itak ne uživam kaj preveč, bolj me privlačijo jezera, tako da za tem, da nisem ‘beach babe’, tudi slučajno ne žalujem. Pravzaprav mi je žal mlajših punc, ki se nedvomno sekirajo zaradi vsake domnevne nepravilnosti na svojih lepih postavah. Mislim pa, da ti ta določen ‘I don’t give a f***’ attitude prinesejo samo leta in izkušnje. Moje telo je pač več kot samo lepa postava. Tako mi moj mož, ko ga pohecam o svoji postavi in obročku tu ali tam, blagohotno pripomni: »Super si, saj imaš tri otroke!« Kar ne pomeni, da so otroci krivi za moje obročke, nekaj pa so vendarle prispevali k temu, da six-packov že dolgo ni več in da je koža na mojem trebuhu zgubana. To je tudi moj odgovor, ko me otroci povprašajo, zakaj imam malo hecen trebuh ali čuden popek. Ker sem bila trikrat noseča in rodila vas tri, je moj odgovor. Potem jim razložim tudi, da se telo z leti spreminja, da smo ljudje različni, eni so bolj suhi, drugi močnejši, eni mišičasti in drugi ne. In da smo vsi lepi, pa da je še bolj kot lepota v življenju pomembno, da si dober in srečen. Samo upam lahko, da se jih bo kaj od tega prijelo v svetu, kjer vladajo izkrivljeni lepotni ideali, ki se nenehno spreminjajo in se jim ne da nikoli povsem približati, kultura fizisa in mladosti za vsako ceno. Dejstvo je namreč, da v končni fazi ni nihče čisto ‘po jusu’ in da je za zdravje bolj pomembno, da si aktiven in v dobri kondiciji, kot pa koliko kvadratkov si lahko prešteješ na trebuhu. Morda bo moj povešen trebuh oziroma moj attitude do vsega skupaj kdaj razlog, da se ne bodo sekirali, ker ne bodo popolni, ker je en preveč suh in je druge skupaj malo preveč. Če se bodo čez nekaj let spomnili na to, da se nisem sekirala zaradi svojega trebuha v kopalkah, da pa sem bila vsekakor srečna, fit in zadovoljna, potem mislim, da bo moja naloga kar dobro opravljena.
Pred letom ali dvema je na spletu krožil napis: »How to have a beach body? Have a body. Go to the beach.« Točno tako.
Lepo povedano, Tina!
hvala Mojca!