Kako nakupujejo moški in kako ženske?

Poznate veliko moških, ki radi ure in ure hodijo po trgovinah in med sanjarjenjem o tem ali onem kosu oblačila prebijejo prijetno popoldne ter se domov zvečer vrnejo – praznih rok? Kaj pa žensk, ki bi ob načrtovanju nakupa novega vrtalnega stroja prebrale vse na spletu dosegljive ocene posamičnih modelov, primerjale specifikacije in na koncu izbrale najdražji, a vsekakor optimalen model? Se mi je kar zdelo. Moški so pač z Marsa in ženske z Venere, to že vemo, in zagotovo so z različnih planetov tudi naše nakupovalne navade, o čemer je narejenih precej študij in raziskav.

Nekje sem prebrala, da je za moškega nakupovanje oblačil podobno, kot da bi si sam operiral možgane. (Morda so ravno zato moški moje zelo hvaležne stranke – ker to operacijo naredim manj bolečo in mnogo prijetnejšo. ;)) Zato nadvse ljubijo, če lahko pridejo v trgovino, hitro izberejo tisto, kar potrebujejo, in grejo enako hitro ven. Ni skrivnost, da bo moški kupil enak model oblačila v nekaj različnih barvah, ravno zato, ker so mu hlače pač prav in ker se mu tudi slučajno ne ljubi iskati podobno ustreznega para še kje drugje. Zato so v trgovinah z moškimi oblačili oblačila zelo sistematično razporejena. Na enem koncu so srajce v vseh barvah in velikostih; na drugem hlače vseh barv in velikosti; na obešalnikih pa en poleg drugega vsi modeli suknjičev in plaščev. Ko smo ravno pri tem, moj moški je glede tega še malce večji ekstrem. Ne samo, da ne mara oblačilnega šopinga. Najraje ima, da mu oblačila izberem kar sama ter mu jih (seveda v pravih velikostih) prinesem domov. Povsem druga pesem pa so recimo športna oblačila in oprema. V športne trgovine gre z največjim veseljem in tudi pomerjanje številnih različnih športnih hlač, bund in podobnega ni noben problem. Najbrž zato, ker gre za t.i. tehnično opremo. Tisto namreč moški radi in z zanimanjem nakupujejo. Saj veste, nov model telefona, večji televizor, kvalitetnejši fotoaparat, hitrejše kolo, močnejši ojačevalec, …, skratka boljša ‘mašina’ katerekoli vrste. Tehnika je za moške področje, ki zavzame veliko njihove pozornosti in ljubezni. Najprej se izobrazijo o vseh možnostih, nato preberejo vsa dosegljiva mnenja uporabnikov svetovnega spleta na dotično temo in na koncu z veseljem kupijo najdražji in najmočnejši model ali ga, še bolje, naročijo kar preko spleta.

In ženske? Če govorimo o povprečni potrošnici, se ta rada odpravi v trgovine, včasih preprosto zato, da bi si na ta način spočila možgane in preživela nekaj uric ‘na svojem’. Ženske v povprečju (seveda obstaja kar nekaj izjem) rade nakupujejo oblačila. Rade pregledajo vse možnosti, jih čimveč tudi poskusijo, na koncu primerjajo ugotovitve in kot rezultat ‘izplena’ domov prinesejo z vseh vidikov najbolj ustrezno ter ugodno varianto. Včasih se domov vrnejo tudi praznih rok, česar moški ponavadi ne morejo razumeti. Če pa grejo ženske po trgovinah vznemirjene, razočarane, jezne in depresivne ter torej šoping vzamejo kot neke vrste psihoterapijo, potem obstaja velika verjetnost, da domov prinesejo kar precej stvari, ki jih v resnici ne rabijo. V tem primeru namreč v nakupovanju iščejo uteho in si skušajo na ta način izboljšati razpoloženje, zato so bolj nagnjene k nepremišljenim odločitvam, ki jih v končni fazi tudi več stanejo. Saj poznate angleški izraz ‘retail therapy’. Mimogrede, če ste nagnjene k temu, vam močno priporočam, da se v takih trenutkih usmerite na nekaj cenejšega, recimo šminko, lak za nohte ali kaj podobnega – imele boste občutek, da ste si kupile nekaj lepega, vas pa zaradi tega ne bo bolela luknja v denarnici. Seveda trgovine izkoriščajo točno to žensko lastnost v svoj prid. Vzemimo na primer Zaro kot svetovno razširjeni fenomen, čeprav bi lahko kot primer vzeli skoraj katerokoli trgovino s hitro modo. Zara uporablja več strategij: robo v trgovine dobivajo dvakrat tedensko (ne gre le za ponaročilo številk in modelov, ki so jih prodali, gre za povsem nove kose in nove kolekcije); stvari se v trgovinah zelo hitro menjajo (artikle fizično umaknejo s polic in obešalnikov v skladišča, da dajo prostor novi); artikli so v trgovini raztreseno razporejeni (to pomeni, da boste recimo jopice/kavbojke/obleke/plašče našli na najmanj štirih različnih mestih v trgovini, na vseh modelov na skupnem mestu; med iskanjem bo več verjetnosti, da zagledate še kaj, česar sicer ne bi opazile); pozicijo stvari v trgovini vsakodnevno spreminjajo (enake majice, kot ste jih še pred nekaj dnevi, kaj dnevi, urami videle na polici levo od vrat, bodo ob vašem naslednjem obisku povsem na drugem koncu trgovine). Ko seštejemo vse to, dobimo za trgovca oziroma trgovino idealno nakupovalno situacijo. V trgovino vstopi ženska, ki je slabe volje, ker ji je v službi nadrejeni sitnaril, poleg tega pa so jo doma razjezili še mož in otroci. Zaradi razporeditve artiklov bo v trgovini naredila kar nekaj krogov, se ustavila ob tem ali onem obešalniku, izbrala tudi tisto, česar sploh ne nosi in se vsekakor ustavila ob polici z akcijskimi cenami. Zasanjano bo krožila po trgovini in izbrala precej stvari, ki jih bo šla pomeriti v kabino. Ker se zaveda, da že prihodnji teden tega in tega artikla v njeni številki ne bo več, je pa zelo trendi in ker so stvari v končni fazi dokaj ugodne, bo nakupila kar precej, čeprav zapravljanje sploh ni bilo na meniju … Kar precejšnja razlika z moškim nakupovalcem skratka. Kot rečeno, pa seveda obstajajo izjeme na obeh straneh.

Prav je, da se zavedamo, da je nakupovanje nekaj, v čemer nas imajo korporacije in trgovci zelo dobro naštudirane ter da se v lastne nakupovalne navade kdaj pa kdaj tudi poglobimo. Navsezadnje vsi uporabljamo enako denarno valuto, celo na Marsu in Veneri ;).