Počitnice so čas, ko imajo tudi učitelji malenkost več časa za sprostitev, zato bom tokratni članek namenila urejenosti vseh, ki delujejo v šolstvu, od vrtca pa vse do univerzitetne ravni. Nekaj mesecev nazaj sem v francoski reviji Marie Claire brala pričevanje mlajše učiteljice srednješolskih otrok, ki je povedala, da se je šele po nekaj letih dela v razredu zavedela, do katere mere je njena urejenost oz. oblačenje pomembno za to, kako se mladi nanjo odzivajo in kako jo sprejemajo. Dejala je: »Vedno sem mislila, da je znanje tisto, ki me bo približalo mladim. A naučila sem se, da so zelo pomembne tudi druge stvari. To, da se jim znam približati, da me spoštujejo in mi hkrati tudi zaupajo. In da, pri tem včasih vlogo odigra tudi kos nakita ali način, kako nosim svoja oblačila.«
Prav to ravnovesje med spoštovanjem avtoritete, ki jo učitelj v razredu vendarle mora predstavljati, ter sposobnostjo, da ga/jo mladi dojemajo kot vrednega zaupanja, je zelo občutljivo in se ga je treba lotiti s premislekom. Ne bi rada rekla, da so oblačila pri tem odločilna. A dejstvo je, da če poznamo svet mladih in način, na katerega razmišljajo, se zavedamo, da so prav naše modne in stilske izbire tiste, ki so lahko vstopna točka za dober odnos z mladimi, ali pa po drugi strani tista zaprta vrata, ki jih bomo težko odprli. Povedano drugače: če želimo, da naše sporočilo pride do mladih, ga moramo zapakirati tako, da mu bodo sploh prisluhnili.
Vsi, ki delajo z mladimi, so mladim zgled in verjetno si vsak želi biti dober, ne pa slab zgled. A dober zgled si lahko le, če se na nek način mladi lahko s tabo tudi poistovetijo. In verjeli ali ne, najlažji način za to je prav izbira oblačil in dodatkov (čevlji, nakit ipd.), kajti to so stvari, na katere se mladi prav posebej močno odzivajo.
Urejena podoba učitelja/ice pomeni večjo naklonjenost otrok
Nikjer ne piše, da morajo biti vzgojitelji, učitelji ali profesorji modne ikone, niti tega ne moremo pričakovati. Se pa spomnim svojih šolskih in študentskih let. Kot nekdo, ki je bil vedno vizualni tip človeka, sem vedno opazila urejenost tistih, ki so me učili ali predavali. Kadar je bil učitelj/ica skrbno urejen, pa naj je imel kakršenkoli slog že, in se je to povezovalo z očitno ljubeznijo, strastjo do snovi, ki jo je predaval, je bila to zame zmagovalna kombinacija. Morda se učitelji premalokrat zavedajo, da jih učenci, dijaki in študenti ne le poslušajo, temveč vsekakor tudi gledajo, in to po več ur dnevno. Ali je zato presenetljivo, če se na lepo urejeno, skrbno, spoštljivo ali kreativno podobo učiteljice ali učitelja odzovejo na pozitiven način? Zame ne. Učiteljice, s katerimi delam, mi pogosto povedo, kakšno razliko opazijo v svojem razredu, če se malce bolj uredijo, denimo da se en dan naličijo, če so sicer vedno brez ličil. Učenci se na to odzovejo tako, da so bolj spoštljivi, kot da bi imeli nekoliko več »rešpekta«. Kot da bi šlo za nekakšno vzajemno izmenjavo spoštovanja: učitelj se uredi, zato mu učenci to vrnejo z naklonjenostjo in lepšim vedenjem.
Vrtec: praktičnost in detajli, ki razveselijo otroke
Pri urejenosti za posamične stopnje izobraževanja so seveda razlike izjemno velike, saj so načini dela povsem različni. Na vrtčevski stopnji je najpomembnejše udobje, praktičnost in pa žive barve (nanje se mlajši otroci odzivajo mnogo bolje kot na temne in nevtralne barve). Mi pa že vzgojiteljice povedo, kako pozorno jih otroci opazujejo in kako opazijo vsako podrobnost: ali ima vzgojiteljica drugačno frizuro, si je nalakirala nohte, če ima lepo ogrlico … Torej je urejenost in pozornost na vizualne detajle vgrajena v človeka od mladih nog, saj že malčki opazijo nekaj, kar je prijetno na pogled.
Nižje stopnje osnovne šole: dobro počutje in pozitivna samopodoba
Nižje stopnje osnovnošolskega šolanja od učiteljic in učiteljev še vedno zahtevajo veliko praktičnosti pri oblačenju, saj je še vedno veliko telesne aktivnosti, posedanja po tleh in tako dalje. Ob tem je treba biti pozoren na navidez »napomembne« detajle: ali med hlačami in majico zazeva luknja, ko se usedem na tla v krog z učenci? Ali mi hlače oz. kavbojke omogočajo udobno sedenje, ali me vse tišči? Ali se v svojih oblačilih dobro počutim? Ali poskrbim tudi za to, da sem poleg praktičnosti svoje oprave tudi vsaj malo ženstvena, saj to deklice kar srkajo …? Učitelji se morajo zavedati, da so z otroki kar nekaj ur na dan, kar na mesec oz. leto nanese stotine ur skupnega časa. Otroci gledajo in se učijo od odraslih, ki jih neposredno obdajajo. Dober, lep zgled osebne urejenosti je tudi zagotovilo, da bodo otroci od takega učitelja prejeli podzavestne signale dobre samopodobe, po kateri se bodo lahko tudi sami zgledovali.
Višje stopnje osnovne šole in srednja šola: biti relevanten za mlade, ob tem pa spoštljiv
Starejše stopnje osnovnošolskega in srednješolsko obdobje so morda najbolj kočljivi, saj jih zaznamuje živahno hormonsko dogajanje pri mladih. Takrat je izjemno pomembno, kakšna sporočila prejemajo. V svetu, ki je pretirano seksualiziran in ki pri mladih poudarja izzivalnost za vsako ceno, je zelo lepo, če znajo učitelji nastopiti spoštljivo, dostojanstveno in biti ob tem še vedno toliko »kul«, da jih bodo mladi sploh poslušali. Kako? Zagotovo ni pravi način, da se skuša učiteljica ali učitelj mladim približati tako, da se povsem zlije z njimi. Četudi dekleta v razredu nosijo ozke in kratke majice, jih učiteljice nikakor ne morejo posnemati pri tem, čeprav bi morda kakšna mlajša učiteljica zato dobila »plus« točke pri mladih. Če se ob dvigu rok učiteljici pulover dvigne nad pas, bo fante v razredu prizor verjetno sicer navdušil, a primerno to ni. Nekje mora obstajati ločnica med tem, kar nosi mlado dekle, ki hodi še v šolo (in tudi zanjo ni lepo, če je povsem razgaljena!) ali mlada učiteljica, ki je morda šele začela svojo poklicno pot in ne izgleda dosti starejša od svojih učenk. Treba je iskati tisto ločnico med tem, kako ne biti starinski ali starokopiten, a še vedno s svojo podobo sporočati: »Jaz sem odrasla oseba, ki spoštuje sebe, spoštuje vas, spoštuje predmet, ki ga uči in ji lahko zaupate.«
Visokošolsko izobraževanje je v tem smislu (pomen zgleda urejenosti profesorjev) morda najmanj relevantno za osebni razvoj mladega človeka, po drugi strani pa je že z akademske plati najvišje. Zato je urejenost visokošolskih učiteljev prav tako pomembna kot vseh ostalih. Marsikdaj se njihovo delo v predavalnici prepleta tudi z drugimi obveznostmi (druge izobraževalne ustanove, mediji, industrija itd.), zato je visokošolski ustanovi primerna, dodelana osebna podoba sestavni del takega poklica.
Kaj s svojo podobo sporočam v razredu?
Mladi se – govorim tudi iz svojih izkušenj pri delavnicah z mladimi – zelo dobro odzivajo na to, če v svojo podobo vložimo nekaj truda. Preprosto zato, ker smo zato bolj vizualno estetski in zanimivi, s čimer jim vzbudimo zanimanje in referenco za poistovetenje, pa tudi zato, ker s tem izražamo močno nebesedno sporočilo: »To rad/a delam, za vas mi je mar.« Morda bo najlažje, če si kar sami zamislimo situacijo: koga bi raje gledali 6 ur vsako dopoldne – človeka, ki je prijetno urejen in se v svoji koži dobro počuti ter zato tudi zanimivo podaja snov, ali nekoga, ki deluje naveličano, nezanimivo in brez motivacije? Najboljša novica pri vsem tem je sledeča: na to, kako nas dojemajo otroci oz. mladi, s katerimi delamo, imamo vpliv. Odločitev je naša.
………………………..
Za razvedrilo predlagam en lušten Instagram profil, ki sem ga zasledila. Gre za Lucy, srednješolsko učiteljico španščine. S svojimi ravno prav trednovskimi, pisanimi, ravno prav “utrganimi” outfiti je prava inspiracija. Verjamem, da jo njeni učenci zelo radi poslušajo in gledajo, prav tako pa jim gre verjetno zato tudi španski jezik raje v uho 🙂 .
