Zadnjič sem pomotoma oblekla moževe nogavice. Navadne temno modre nogavice – ker imava oba kar nekaj parov podobnih in le majhno razliko v velikosti noge, do zamenjave lahko hitro pride. Šele sredi dneva sem se zavedla, da so moje nogavice neverjetno udobne. Bile so mehke, tople in na nogah jih sploh nisem čutila … Šele raziskovanje, zakaj je temu tako, me je privedlo do spoznanja, da so to moške nogavice in da sem celo vzela par s kašmirjem, zaradi česar je bil občutek na nogah tako božansko mehak. Potem pa sem pomislila, ali so vse ostale moje nogavice res tako neudobne? Ali so vse moške nogavice udobne in mehke kot dih? Ali so vsa moška oblačila takooo zeloooo udobna, vsaj v primerjavi z ženskimi oblačili?
Ko premišljujem o razlikah med moškimi in ženskami pri oblačenju, je teh res kar precej. Ko na primer moški pomerja nova oblačila, so njegova tri vprašanja sledeča:
1. »Ali je udobno?«
2. »Ali ima dovolj žepov?«
3. »Ali je udobno?«
😉 Malce sem karikirala, ampak ne veliko. Dejansko je udobje nekaj, kar pri moških, vsaj po mojih izkušnjah doma in s strankami, zelo visoko kotira. Pravzaprav tako zelo, da mnogi med njimi nosijo dve številki prevelika oblačila, ki pa jim po krivici dodajo kilograme, prav tako kot ženskam. Tako se med pomerjanjem moški šele potem, ko je izpolnjen pogoj udobja, ko v novem suknjiču malo potelovadi (stegne roke daleč naprej, jih dvigne nad glavo, skrči, …), ko v hlačah počepne, ko v čevljih naredi nekaj korakov, pogleda v ogledalo in začne ocenjevati, ali mu oblečeno sploh pristaja. Pa ženske? Me se seveda najprej zelo na dolgo in zelo kritično pogledamo v ogledalo. Z vseh strani, od spredaj, zadaj in naokrog, in prvo vprašanje ženske v novem oblačilu je: »Ali mi pristaja? Sem v tem videti debela? Ali jaz to sploh lahko nosim?« Kje je šele udobje, to pride na vrsto šele daleč potem. Pa je treba upoštevati dejstvo, da so ženska oblačila načeloma res manj udobna od moških. Kar poskusite moškega stlačiti v skinny kavbojke. Saj bo kar zavpil od bolečine 😉 ! »Ozkooooo …! Vse me tiščiiiiii!« Še hlače, ki niso ravno široke kot balon in se malenkost prilegajo nogi, se zdijo večini moških v začetku kar preveč neudobne, medtem ko ženske v najožjih kavbojkah preždimo cele dneve, v njih sedimo, hodimo, kolesarimo in skačemo za otroki, po možnosti v kombinaciji z visokimi petami, pa le redke pomislijo na to, da je vse skupaj, hm, neudobno. Si mogoče predstavljate, da bi morali moški cele dneve nositi modrček, ki, resnici na ljubo, ne glede na to, kako je mehak in nežen, na koncu dneva vseeno malo tišči in komaj čakamo, da ga slečemo?
Kljub temu, da smo ženske prepotovale dolgo pot od steznikov, ki so bili tako zategnjeni, da so dame omedlevale, ker v njih niso mogle dihati, pa smo predstavnice nežnejšega spola vseeno kar navajene na to, da naša oblačila niso primarno udobna, ampak morajo zadostiti našemu občutku estetike in občutku, da smo lepe. Že majhni fantki komaj čakajo, da jim ne bo treba več nositi žabic, obožujejo pa udobne široke majice in bombažne jope. Seveda se stvar nekoliko spremeni z odraščanjem. Moj sin, ki sem mu zadnjič kupila ožje kavbojke, je doma ob pomerjanju najprej pripomnil, da so zelo ozke (in v njih seveda potelovadil za probo), zdaj pa jih ne sleče več, ker si je v njih pač – všeč. A ko moški odraste, je udobje spet ultra pomemben dejavnik pri nakupu novih oblačil in tem, ali bo neko oblačilo dejansko nosil. Večina moških, ki morajo za v službo nositi obleko s suknjičem, recimo komaj čaka, da pridejo domov in si lahko za popoldne oblečejo nekaj bolj udobnega. Samo, da ima jakna dovolj žepov, v katere bo pospravil denarnico, šop ključev, dokumente, telefon, kapo, rokavice in še kakšno malenkost. Do roba polni žepi očitno pač niso neudobni 😉 … Verjetno ne razumem vsega, saj so oni z Marsa, jaz pa prihajam z Venere.
P.S.: Nogavice sem pa kar obdržala.
