Slovenija odgovorila na nekaj vprašanj za njen prispevek z naslovom »Izkoriščanje
v tekstilni industriji«, sem bila pripravljena na sodelovanje. Razstava »Prava
cena« je bila osrednja tema prispevka, medve pa sva govorili o vidikih hitre
mode, ki jo narekuje sodobno potrošništvo. V prispevku je le kratek izsek
pogovora, zato bom na kratko povzela vsebino.
Nobena skrivnost ni, da so vsi veliki trgovci proizvodnjo tekstila preselili v
države v razvoju, kjer je delovna sila praktično zastonj, to pa za sabo potegne
izkoriščanje otroške delovne sile, obupne razmere za delo in pomanjkanje
zdravstvene varnosti za delavce. Mnogi procesi v proizvodnji tekstila so tudi
toksični, kar je problem ne le za delavce v tovarni, temveč tudi za izdelke, ki
potujejo v verigi proizvodnje. Hitra moda, ki jo poganja potrošniško usmerjena
družba, narekuje tako hitro menjavanje trendov, da si kolekcije na prodajnih
policah sledijo ena za drugo, to pa za sabo potegne enormne količine odpadkov –
nenošenega ali zelo malo nošenega tekstila. To je toliko bolj vprašljivo, ko
gre za sintetične materiale (in ti so v verigah hitre mode zadnja leta v
prevladujoči večini).
Sama sem v pogovoru izpostavila tri vidike, ki se mi zdijo najpomembnejši pri
lotevanju tega problema. Prvič, premišljeno nakupovanje. Vsi veste, da sem
proti slepemu sledenju trendom in pogostemu zapravljanju denarja za (poceni?)
cunje, ki nam konec koncev sploh ne pristajajo in jih ne bomo nosili. Nasprotno
pa premišljeni nakupi kvalitetnih kosov zagotavljajo, da jih bomo nosili nekaj
let in zato tudi manj kupovali. Drugič, pozornost naj bo usmerjena na
materiale, iz katerih so izdelana oblačila; vedno se odločajmo za naravne materiale. Kot sem omenila v prispevku: »Če
obe (z novinarko) veva, koliko časa potrebuje plastenka, da se razgradi, kaj se
potem zgodi z vsemi tonami in tonami poliestrskih oblačil, ki pridejo na odpad vsak
mesec, leto …?« Nasprotno pa naravni materiali niso le prijetnejši za
nošenje, temveč se tudi hitreje razgradijo, ko enkrat pridejo do tega, da
pristanejo na odpadu. Tretjič, kupovanje slovenskih oblikovalcev, s čimer
podpremo slovensko modo in ročno izdelavo slovenskih rok. Z roko v roki s to
zadnjo točko pa gre tudi nasvet, da oblačila, ki jih ne potrebujemo več,
podarimo naprej, morda prijateljicam, prodamo v kakšni spletni trgovini ali
second hand/komisijski trgovini, ali pa podarimo dobrodelnim organizacijam, ki
jih bodo razdelile tistim, ki jih potrebujejo.
v tekstilni industriji«, ki je bil del oddaje Odmevi dne 12. 2. 2016 na RTV
SLO. Moja malenkost se pojavi za kratek čas v prispevku okrog 2 minut in 10
sekund.