Tokrat vam predstavljam intervju z Julijo, lastnico parfumskega butika »Le Nez«. »Le Nez« se nahaja na Kongresnem trgu v Ljubljani (vhod je tik poleg Hiše eksperimentov).
Lepo vas vabim, da ga kdaj obiščete, z Julijo pa sva se dogovorili, da bralke in bralce Odglavedopet tudi malce pocrkljava. Če se odločite za nakup dišave v butiku ali na njeni spletni strani https://lenez.si/sl , s kodo ODGLAVEDOPET10 dobite 10% popust na vaš nakup.
Od nekdaj sem bila velika ljubiteljica parfumov in že kot najstnica sem bila mala (mini) zbirateljica dišav. Povsem nov svet pa se mi je odprl na faksu, ko sem odkrila svet »niche« parfumov. Kakšni oz. kateri parfumi so niche? Gre za t.i. nišne dišave, kar pomeni, da so narejene kvalitetneje, v manjšem obsegu in niso tako zelo dostopne kot t.i. »maistream« parfumi, temveč jih najdemo v parfumskih butikih ali trgovinah z malce bolj posebno ponudbo oblačil ali dodatkov. Lahko bi rekli, da bi bil izraz »butične dišave« kar lep prevod, a zaradi mednarodnosti izraza »niche« bomo uporabljali kar tega. Dandanašnji se niche parfume dobi v tujini in k sreči tudi pri nas (o lastnici parfumskega butika Le Nez boste brali v nadaljevanju tega članka), pa seveda tudi po spletu.
Po čem lahko prepoznamo niche dišave? Prvič, nimajo skoraj nikakršnega marketinga, zato se ne bodo »drle« na vas z velikih oglasnih panojev in vam jih ne bodo »ponujali« razni celebritiji in vplivneži. Drugič, za niche parfume kreatorji parfumov dobijo takorekoč neomejen budget, zato res lahko ustvarijo parfum, kakršnega si zamislijo kot vrhunski umetniki dišav. Kar predstavljajte si, kako je slikarju, če mu rečete: »Naslikaj mi sliko, tu imaš tri tube tempera barvice in to je to« (na ta način omejijo kreativnost in tudi budget ustvarjalcem »maistream« parfumov), ali če po drugi strani rečete slikarju: »Na voljo imaš platna, barv in čopičev, kolikor jih potrebuješ, ti samo ustvari mojstrovino«. V katerem primeru mislite, da nastane boljša umetnina? No, s parfumi je podobno. Niche parfumi so prave umetnine, njihove kompozicije lahko občudujemo (sicer z nosom) na enak način, kot druge zvrsti umetnosti. Osebno si lastnega sveta brez niche parfumov sploh ne znam predstavljati, saj se počutim gola, če grem od doma brez nekaj špricev meni drage dišave – v moji zbirki se jih najde kar nekaj. V nadaljevanju pa si preberite intervju z Julijo, ki je poznavalka in certificirana “stilistka za parfume”.
Julija, v samem središču Ljubljane imaš krasen butik s parfumi. Povej mi nekaj o sebi, kako si prišla v Ljubljano …?
Prihajam iz Rusije. Pred tremi leti, prav na začetku pandemije, sem se iz Moskve preselila v Ljubljano. V Slovenijo sem se zaljubila, ko sem na socialnih omrežjih bivšega sodelavca videla fotografijo Bleda. Kar nekajkrat smo obiskali Slovenijo, preden smo se preselili sem. Prevzela nas je lepota pokrajine ter udobno vzdušje njenih mest in vasic, kjer se takoj počutiš kot doma. Pa seveda njena kultura in ljudje. Odločili smo se torej, da spremenimo življenje in se odselimo iz Rusije, v prvi vrsti smo to storili zaradi družbenih razlogov in Ljubljana oz. Slovenija je bila zelo premišljena izbira.
Od kod prihaja ime tvojega parfumskega butika »Le Nez«?
»Le nez« v francoščini pomeni »nos«. Vendar poleg tega, da ta beseda označuje naš vohalni organ (naj povem, da so – presenečenje! – naš najpomembnejši organ za vohanje vendarle možgani), pa z izrazom »le nez« označujemo tudi parfumske strokovnjake in tiste, ki parfume ustvarjajo.
Zakaj prav parfumi? Kakšna je zgodba za tvojo ljubeznijo do parfumov? Kdaj se je vse skupaj začelo?
Zame se je vse skupaj začelo že v otroštvu. Številni otroci, tudi moj sin na primer, raziskujejo svet okrog sebe tako, da vse nesejo v usta. No, jaz pa sem prav vsako stvar povohala. Ko sem odraščala v Sovjetski zvezi, nismo imeli prav veliko dostopa do tujih parfumskih znamk, a moja mama je vendarle imela nekaj »zakladov«. Iz njene zbirke se spomnim Madame Rochas, Estée, Courreges in Blue, Ma Griffe by Carven. Imeli smo tudi ruske parfume, nekateri med njimi so bili zelo dobri. Ko sem bila kot otrok sama doma, kar je bilo precej pogosto, sem najraje vohala mamine parfume ali trda mila, ki jih je dala na police garderobne omare, da jo je odišavila in da so nam dišala tudi oblačila. Ko sem dopolnila sedem let, pa sem se na poti v trgovino obvezno ustavila tudi v bližnji drogeriji, da sem prevohala parfume. Ko sem bila stara osem let, sem zaslužila nekaj malega denarja tako, da sem zbirala star papir (to je bilo v tistih časih zelo popularno) in za prvo “plačo” sem si kupila majceno stekleničko parfuma Red Moscow, ki je en najbolj znanih ruskih parfumov.
Mi lahko pojasniš, v čem je zate razlika med kvalitetnimi, dobro narejenimi parfumi in tistimi, ki so povsem povprečni (ali celo obupni)?
Osebno imam naslednje kriterije. Prvič, zgradba parfuma oz. njegova kompozicija mora biti originalna. Parfumi se glede na t.i. parfumske družine, trende in prepoznavne olfaktorne kategorije delijo v jasno razmejene skupine. Pa vendar kvaliteten parfum ne sme nikoli biti kopija drugega parfuma ali klon neke popularne dišave. Imeti mora svoj značaj in mora biti drugačen od ostalih parfumov. Drugi kriterij so zame sestavine parfuma, ki morajo biti vrhunske kvalitete. Ne pravim, da bi morali biti vsi parfumi ekstrakti naravnih dišav, dandanašnji si vendarle ne znamo predstavljati sodobne parfumerije brez sintetičnih sestavin. Ampak parfum se na naši koži nikakor ne sme spremeniti v nekakšno sintetično zmešnjavo. Tretjič, parfum mora biti uravnotežen, kar pomeni, da na koži ne sme »razpasti« v posamične komponente, pač pa mora biti harmoničen. Osebno imam rada, da ima parfum nek določen razvoj, da se s časom na koži razvija. Ni pa to nujen pogoj, saj se zavedam, da imajo določeni ljudje raje, če je parfum, kot pravimo, linearen, torej da ni na začetku v prvih notah povsem drugačen kot čez nekaj ur. Četrti kriterij pa je obstojnost. Sicer ne maram parfumov, ki na koži ostanejo cel teden, na oblačilih pa celo leto, vendar pa dober, kvaliteten parfum ne sme takoj (v uri ali dveh) kar izginiti. Obstajajo pa določene izjeme glede na skupino, v katero parfum spada, npr. lahke, citrusne dišave izhlapijo hitreje kot na primer težje orientalske dišave z oudom, zato jih običajno tekom dneva radi ponovno nanesemo.
Kakšni parfumi so všeč tebi osebno, kaj iščeš v parfumu? Kakšno razpoloženje, občutki, atmosfere te očarajo? Ali imajo parfumi iz tvoje zbirke kakšen »leitmotiv«?
V moji zbirki je okrog 100 parfumov, ki prihajajo iz vseh olfaktornih družin, kategorij in cenovnih razredov. (Mimogrede, moje parfume imam v omarici v mojem butiku, kjer jih z veseljem razkažem obiskovalcem.) Tako da ne morem reči, da lahko iz njih potegnem neko skupno rdečo nit. Verjetno je pri meni res pomembna harmonična kompozicija in to, da mi parfum naredi nek »klik«. Je pa res, da so možnosti za to večje, če parfum vsebuje mah, žafran, mošus, vrtnico ali pačuli. Bi primerjala to kar z glasbo: ob nekaterih pesmih se nam postavijo kar kocine pokonci, medtem ko nas druge pač ne ganejo. Pri parfumih je enako. Nekako moramo s parfumom zavibrirati, v nas mora vzbuditi neka določena občutja. In to je po mojem mnenju v resnici mnogo pomembneje kot vse tisto, kar sem naštevala pri prejšnjem vprašanju. Zato bi bil moj nasvet, ko si izbirate nov parfum, sledeč: ne poslušajte drugih, kaj oni mislijo o parfumu, ne kupite parfuma samo zato, ker je pač popularen (razen če vam je res zelo všeč) in nikoli ne sprašujte, kateri je najbolje prodajan parfum. Zaupajte raje svojemu nosu in občutkom, kajti v končni fazi boste vi živeli s tem parfumom, ne pa nek mimoidoči, ki bi ga morda skušali z njim očarati. Po drugi strani pa – ne komplicirajte preveč, konec koncev gre samo za parfum.
Kakšni ljubitelji parfumov smo v Sloveniji? Kaj nam je na parfumih všeč? Ali znamo ceniti »niche« parfume ali se ti zdi, da bi lahko imeli več znanja o tej čudoviti parfumski kategoriji?
Težko posplošujem, ker moje stranke verjetno niso ravno reprezentativne. Vem, da nekateri Slovenci sploh ne uporabljajo dišav, drugi uporabljajo zgolj »mainstream« (široko dostopne) parfume, nekateri pridejo v butik celo, da bi kupili ponaredke (moram povedati, da tega ne prodajam in da tega absolutno ne odobravam). Tisti, ki pridejo v »Le Nez«, ponavadi že poznajo niche parfumerijo, nekateri že imajo veliko zbirko doma in mi celo prinesejo kakšen svoj parfum za povohati. Nekatere moje stranke pa niche odkrijejo šele pri meni, ko ugotovijo, da jih masovno narejeni mainstream parfumi preprosto ne zadovoljijo več in bi radi na tem področju odkrili nekaj več. Ženske v največji meri posegajo po slajših gurmanskih vonjih ali svežih cvetličnih vonjih, medtem ko moški po svežih in/ali lesnih vonjih. Opažam, da so določene stranke pretirano zadržane do parfumov v butiku, češ, te znamke pa ne poznam. Po najboljših močeh se trudim, da bi razširila znanje in zavest o niche parfumeriji in zato bi se tebi, Tina, rada zahvalila za priložnost, da o parfumih lahko spregovorim za bralce tvojega bloga Odglavedopet.
Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost s tvojim parfumskim butikom? Kakšne so tvoje sanje?
Zelo si želim in tudi načrtujem, da bi tukaj v Ljubljani zgradila neke vrste »parfumsko skupnost«, ki bi združevala ljubitelje parfumov. Številne sem že spoznala, a vsak raziskuje po svoje in med nami ni neke komunikacije. Rada bi organizirala dogodke, kot so testiranja parfumov, predavanja, delavnice, igre, povezane s parfumi in tako dalje. Skratka, da bi kombinirala izobraževanje na tem področju z zabavo. Še en načrt, ki ga tudi imam, je, da bi sem pripeljala še več zanimivih niche parfumskih znamk, a za to je treba najprej razširiti ljubezen do niche parfumov do več ljudi. Najbolj oddaljene sanje (zaenkrat) pa so, da bi imela neke vrste parfumski muzej, v katerem bi bil izbor vintage parfumov in knjig, povezanih s parfumi.
