Zadnji članek v sklopu različnih evropskih slogov, ki nam lahko ponudijo navdih, je tale o francoskem slogu. Če o tem povprašamo kar Francoze same, je njihov odgovor: “Chic, simple et élégant.” Verjetno niti ni treba prevajati, pa vseeno: “Šik, preprosto in elegantno.”
Kako lepo ubesedeno in verjetno nekaj, kar si na nek način s svojim slogom in oblačenjem želimo doseči prav vsi, čeprav so naši okusi različni.
Če bi primerjala francoski slog s skandinavskim in italijanskim, ki sem ju že obravnavala, bi lahko rekla, da se Francozi gibljejo ravno nekje vmes med enim in drugim. Všeč so jim preproste stvari in kroji ter veliko nosijo nevtralne barve (pri njih so to na prvem mestu temno modra barva za vse starosti od 0 do 99 let, pa seveda siva, črna, bela, bež in rdeča) kot Skandinavci. A vendarle imajo drugačno filozofijo glede krojev od njih. Če so Skandinavcem všeč izrazito oversize in ravni kroji, ki nič ne poudarjajo silhuete telesa, potem so Francozi prvi med tistimi, ki bodo vedno poudarjali, kako pomembno je, da se nam oblačilo izredno lepo prilega in da na pravi način nakaže postavo. To je zelo daleč od kakšnega tesnega prileganja (mimogrede, Francozinje ali vsaj Parižanke v pajkicah izven stanovanja ali joga studia pač ne bomo srečale ;)), gre pa za kroje, ki so laskavi, poudarjeni na pravih mestih in zato tudi elegantni. Tudi zelo daleč od vsega, kar na prvo žogo kriči “seksi”. Namesto wonderbraja (dvomim, da ga v Franciji sploh prodajajo ;)) raje naraven dekolte z odpeto bluzico; namesto mini krila in pet raje mini krilo in mokasini ali celo superge; namesto “seks bomba” videza raje subtilen namig na seksi, kot je npr. pulover z V izrezom na hrbtu.
Po drugi strani imajo Francozi veliko skupnega z Italijani. Zagotovo je to t.i. “savoir faire”, torej znanje in vedenje o tem, kako se stvarem streže, v tem primeru modi in oblačilom. Seveda se je visoka moda (fr. haute couture; modne hiše Chanel, Christian Dior, Saint Laurent, Roland Mouret …) začela v Franciji in treba je priznati, da ne le visoka moda, pač pa vse, kar naredijo, je izredno lepo, praviloma tudi kvalitetno in ima pridih brezčasnosti. Med vsemi stvarmi so pri francoskih oblačilih in dodatkih pomembni materiali, ki so praviloma naravni in najvišje kvalitete. Seveda se tudi pri njih pozna vpliv kitajske proizvodnje in hitre mode (o ja, ogromno nosijo Zaro), tudi na kvaliteti oblačil, a praviloma še vedno velja, da če želite najti svileno bluzo, pulover iz 100% volne ali kašmirja, lanen kostim, čudovito usnjeno torbico ali čevlje po normalni ceni itd, boste to pri Francozih tudi z lahkoto našle.
Se pa francoski stil razlikuje od italijanskega v tem, da je manj kričeč, manj vpadljiv, skratka da je vsega nekoliko manj. Nenazadnje je bila prav ustanoviteljica modne hiše Chanel tista, ki je rekla: “Preden odideš od doma, se poglej v ogledalo in odstrani eno stvar.” Gre ravno za to “understated” eleganco, torej nonšalanco, kjer preprostost, šik in eleganca naredijo svoje, zato ni potrebno imeti na sebi hkrati ogromnih uhanov, ogromne ogrlice, ogromne sponke na pasu in še deset žvenkljajočih zapestnic, da smo videti dobro – v bistvu je ravno obratno. Tudi njihov makeup je minimalističen: prisegajo na kvalitetno nego kože (prav značilno je, da to pri njih poteka že znotraj same vzgoje, kjer babica preda svoje znanje mami, ta pa naprej hčerki), nato pa na kanček bronzerja, malo maskare in šminko, ki je pogosto tudi rdeča. Pa seveda kapljico parfuma, ki ne sme manjkati. Frizure, kjer je vse na svojem mestu, pri njih skorajda ne bomo videli. Skratka, silno se izogibajo temu, da bi bile že na prvi pogled videti urejene na tak dodelan, umeten način. Gre za skrivnostno znanje, kako z minimalnimi koraki doseči urejen, svež in ženstven videz, ne da bi bile pri tem videti kakorkoli izumetničeno.
Še ena stvar loči Francoze od Italijanov in to je njihov odpor do tega, da bi nosili vidne logotipe, da bi se vidno bahali z luksuzom ali da bi bili videti “drago”. Pravzaprav je to nekaj, kar se jim zdi silno vulgarno in en izmed kiksov, ki ga lahko naredite, je ta, da Francozinjo vprašate, koliko je stalo nekaj, kar ima na sebi. Prav tako neradi govorijo o znamkah oblačil, sem pa opazila (spremljam nekaj francoskih YT kanalov), da dejansko ogromno nosijo lastno proizvodnjo, torej francoske brande. Ni torej važno, ali je vaša obleka stala 40 ali 400 €, edino pomembno je, da je šik in elegantna ter da vam lepo pristaja.
Če vas zanima več o francoskem slogu ali življenjski filozofiji nasploh, pa ne na preglobok način, priporočam knjigo: Kako biti Parižanka. Oglejte si kakšen video iz naslednjih YT kanalov: I love Paris, Marie-Anne Lecoeur – The French Chic Expert, Vogue France.
Simpatičen, čeprav morda malce klišejski članek o francoskem slogu: tukaj.
Naj omenim tudi nekaj francoskih znamk, če vas morda zanima malo raziskovanja (precej jih pošilja tudi v Slovenijo, nekatere ne – za nasvete sem vam na voljo, če bi vas kaj zanimalo). Najprej Promod, ki smo ga včasih imeli tudi pri nas in za katerim je marsikateri dami, vključno z mano, zelo žal. Še vedno lahko naročamo po spletu, a bilo je zelo luštno se sprehoditi po trgovini in najti kakšen kos s francoskim pridihom. Od cenovno podobnih francoskih znamk bi omenila še Sud Express, An’ge in Grace et Mila. Morda najbolj ponazarja preprost, kvaliteten in brezčasen francoski slog v Franciji zelo popularna znamka Comptoir des cotonniers. Nekatere že poznate Sézane, ki je bila prva spletna trgovina, ki je obstajala samo na spletu in je že od samega začetka obnorela fashioniste po celem svetu. Zdaj imajo tudi nekaj fizičnih trgovin v Parizu, Franciji, Madridu, Londonu, New Yorku, a še vedno se glavnina njihove prodaje odvija po spletu. Poleg te ikonične znamke je tudi njej nekoliko podobna Balzac Paris.
Svoje linije oblačil imajo seveda tudi multi-brand trgovine, kot so Galeries Lafayette, Printemps Paris, La Redoute in podobne. Za elegantno poslovno modo s sodobnim pridihom so tu Caroll, Maison 123 (morda se še spominjate, da je bila ta znamka včasih v Emporiumu v Ljubljani) in Gerard Darel. Poznan je tudi “trojček” Maje, Sandro in odlična za petite kroje Claudie Pierlot velikega modnega koncerna SMCP, ki ima malce bolj “edgy” francosko modo z značilnim rock’n’roll pridihom. Take so tudi ikonične “bad girl” znamke Zadig&Voltaire, Iro ter The Kooples, pa seveda en izmed paradnih konjev francoske prêt-a-porter mode Isabel Marant. Za ljubiteljice boho sloga, ki je zelo značilen za francoski slog, sta tudi znamki Antik Batik ter Ba&sh, pa seveda še številne druge. Znamk čevljev in torbic je preveč, da bi lahko naštevala, a naj morda omenim le Minelli ter Jonak, oba izjemno prisotna na francoskih ulicah (trgovina je skoraj na vsaki francoski ulici) s čudovitimi in dokaj klasičnimi usnjenimi čevlji, kjer vedno lahko najdeš tisto, kar iščeš.
