Anja Rebek je nadvse živahna, ekspresivna in energetska sogovornica brez dlake na jeziku in z jasno izoblikovanim mnenjem. Leta nazaj je vodila družabno kroniko v nedeljski oddaji TLP (Tistega lepega popoldneva) na TV Slo, zdaj pa že nekaj let vodi svojo agencijo za event management, FABulatorij. Kot kreativko sem jo povabila pred Odglavedopet mikrofon, saj je Anja kot persona res nekaj posebnega, njen slog pa je tako zanimiv in izrazit, da sem vedela, da ima o vsem skupaj marsikaj zanimivega za povedati 😉 .
Si fashionista, imaš rada modo?
Obožujem modo. S tem bi se verjetno tudi ukvarjala, če ne bi bila event manager. Interior dizajn in moda me zelo inspirirata. Naloga mode je, da inspirira ljudi, ljudje pa je ne smejo fotokopirati. Vzameš neko stvar, ki ti je všeč, ki ti paše, potem pa skombiniraš na nek svoj način.
Kako bi opisala svoj slog?
Barvit, domišljijski (črpam inspiracijo iz različnih zgodb, filmov, recimo Tima Burtona). Ne maram preveč ženstvenosti, poudarjenega seksapila, rada imam malo bolj androgin pristop. Dekoltejev in pet ne nosim, recimo raje imam izrezan hrbet ali krajše krilo kot pa globok dekolte. Zame ženske ne definirajo telesni atributi, ampak karakter, to, kar nekdo pove, kakšen je, kako se izrazi skozi oblačila.
V nekem obdobju sem se rada oblekla čisto nezaslišano, samo da sem videla reakcijo ljudi. Na enem izpitu sem zato tudi padla, ker sem prišla oblečena tako, da me je profesorica odslovila, še preden mi je zastavila prvo vprašanje. To se mi zdi izredno diskriminatorno.
Nosim samo nizke čevlje, v življenju še nisem obula pet. Imam doma celo zbirko bulerjev, all stark in supergic, ki jih kombiniram z vsem in za vse priložnosti.
Se je tvoj slog skozi leta spreminjal?
Ne, niti malo. Sem totalen hrček, imam ogromno oblačil, stari kosi ostajajo z mano. Ko sem bila najstnica, sem bila punkerica, to nisem več ;), sicer pa se moj slog čisto nič ne spreminja.
Kje in kako nakupuješ?
Nakupujem povsod 🙂 . Vse najdem na spletu, si potem po telefonu rezerviram videne kose v trgovini in jih grem kupit. S kosi s potovanj pa potem vse skupaj zaokrožim v neke svoje zgodbe. Nikoli ne grem namensko v šoping. Sem impulzivni nakupovalec, ne morem dolgo hoditi okrog, gledati in se dolgo odločati. Šoping mi nikoli ne vzame več kot 10 minut. Točno vem, kaj je v kakšni trgovini zame, pridem, kupim in grem ven. Ostalega niti pogledam ne.
Imaš kakšne priljubljene znamke, trgovine?
Obožujem Zadig & Voltaire, ravno zadnjič sem si na Champs-Elysées v Parizu kupila nekaj kosov v njihovi trgovini. Če bi imela možnost, bi kupovala drage znamke, ker je ‘high fashion’ za moj okus dosti bolj ekspresiven in ekstravaganten od cenejših znamk. Recimo če bi se poročila, bi vzela poročno obleko, ki bi jo nosila v vsakodnevnem življenju. Obožujem Vivienne Westwood, imela bi njeno črno poročno obleko. Moja modna ikona je pa Iris Apfel. Ko bom toliko stara, bom taka kot ona.
Pred leti, ko si še delala na televiziji, si veliko eksperimentirala z lasmi. Zdaj pa si že kar lep čas blondinka. Kako to?
Res je, že 15 let imam blond lase. Prej sem pa veliko eksperimentirala, imela sem rjave, rdeče, vijoličaste lase … Pri slogu mi ni toliko pomembno, kaj človeka polepša, ampak kako se v danem življenjskem obdobju počuti. Lepe ljudi za moj okus določa dobro počutje. Sama sem se od nekdaj najboljše počutila, če sem bila malo ‘odklonska’ in leta nazaj mi je to dajala spreminjajoča se barva las. Mama mi je vedno govorila, kaj mi ne paše, ampak jaz sem se pa dobro počutila.
Priznam, da se zdaj, ko imam stalno isto barvo las, počutim, kot da sem postala konformistka in to me spravlja ob živce. Moja nova frizerka je zelo odštekana in skupaj sva se odločili, da moram biti malo bolj ekspresivna. Najprej sva mislili, da bi me pobarvali na oranžno, a priznam, da tega poguma nimam več. Zato sem se odločila, da namesto spreminjanja barve las, bom raje spreminjala frizuro. Kar sicer traja malo dlje (da lasje prerastejo itd), ampak nič hudega. Moja trenutna stilska vzornica je Cate Blanchett v filmu ‘Ocean’s 8’, njen stil (rockerski boho) v tem filmu mi je res pisan na kožo. Tako da zdaj bom pustila lase, da mi toliko zrastejo, da bom imela tako frizuro.
Na slog gledaš kot na kreativni izraz?
Zdi se mi, da način, na katerega se oblečem zjutraj (barve, ki jih izberem, kosi, ki jih dam nase), odražajo moje počutje tistega dne. Vsak, ki me natančno opazuje, lahko hitro ve, kakšno je moje počutje. Recimo če imam za sabo neprespano noč in sem slabe volje, se mi zjutraj ne bo dalo umiti las in bom prišla v službo s kapo.
Moja uniforma slabih dni so kape in neurejeni nohti – okrušen lak za nohte ;). Uniforma dobrih dni pa so oprani, lepo posušeni in osveženi lasje, brezhiben lak za nohte in pa kak kos, ki me vrže iz ‘comfort zona’. Torej recimo ne kavbojke, ampak krilo.
Ko si vodila TLP, si hodila do zvezdnikov na zabavah in prireditvah in jih spraševala ‘neumnosti’ … Za to je treba kar veliko poguma 🙂 .
Študirala sem novinarstvo, ker sem verjela, da s tem, da si radoveden, sprašuješ in vse skupaj potem tudi objaviš, lahko spremeniš svet. Slovenski novinarski prostor pa ne funkcionira na tak način. Ugotoviš, da so novice neki medijski konstrukti, stvari, ki jih beremo, so zrežirane. Ko sem delala družabno kroniko na TLP, sem se postavila v vlogo gledalca in si rekla, ok, kaj bi zdaj tega človeka vprašal gledalec? Necenzurirano, brez zadržkov.
Veliko dam na iskrenost, tudi sama delujem po tem principu. Ljudem povem stvari v obraz, ne cenzuriram svojih reakcij. Tako da ko sem delala to oddajo, sem postala persona non grata. Seveda me niso marali, ker sem jih spravljala v neugoden položaj. Družabne kronike dandanašnji kreirajo ljudje, ki želijo biti sami v centru pozornosti. Meni pa ni bilo pomembno, ali sem videti lepa in ali me imajo ljudje radi, ampak sem želela ‘slavne osebnosti’ vprašati to, kar bi jih vprašal gledalec, če bi imel to možnost ali če bi si upal.
Če v življenju nisi obremenjen s tem, da si povsod priljubljen in da te imajo vsi radi, se osvobodiš in lažje živiš.
Kako bi opredelila dober osebni slog?
Dober osebni slog je tisti, ki odraža osebnost posameznika. Na izrazu, počutju in gibanju človeka se vidi, ali se človek v tem, kar nosi, v svoji koži dobro počuti. Nič pa ni narobe, če ima človek tudi občutek za estetiko, kombinacijo barv, ki pa ni nujno paleta, ki je družbeno sprejemljiva ali v trendu. Zdi se mi, da ima vsak človek neko kombinacijo barv, kakšno stvar, ki mu v oči položi ‘sparkle’, ob katerih zažari. In to ni nujno copy-pastano iz revije ali iz zadnje izložbe v Zari.
Kar se tiče moškega sloga, mi je prav tako všeč, če moški svojo osebnost izraža z načinom oblačenja. Zelo mi je recimo všeč NBA igralec DeAndre Jordan, ki združuje ‘fashion’ s streetwearom. Pri Slovencih je tega poguma za izražanje preko oblačil relativno malo.
Kako gledaš na dress-code?
Seveda so okolja, recimo korporativna, kjer se morajo ljudje prilagoditi, tudi z oblačenjem. Obstajajo pravila, ki ljudi do določene mere ukalupljajo in zato sem proti temu, da bi ljudi preveč omejevali zaposlene. Ne maram uniformiranosti in mislim, da se ljudje zato tudi slabo počutijo.
Če delaš v neki firmi ali okolju, se do določene mere moraš prilagoditi, če predstavljaš neke ljudi, ideje, ki niso samo tvoje. Se mi pa zdi, da bi ljudje bolje delali, če se jih z ‘dress codom’ ne bi preveč omejevalo, če bi imeli več svobode, da se oblečejo tako, kot se oni dobro počutijo.
Se ti ne zdi, da bi potem ljudje prihajali v službo v pižami, umazanem t-shirtu in razvlečeni trenirki? Marsikdo si oblačilno svobodo namreč razlaga na tak način.
Ne govorim o zanemarjenosti ali nespoštovanju. Govorim pa o možnosti kreativnosti izražanja. Da se ne zgodi, da potem hodijo vsi zaposleni isto oblečeno.
Individualni slog je tisti, ki mi je všeč. Da zna človek stvari skombinirati na način, kot jih ne skombinira noben drug človek, ne revija, ne trgovina, v kateri si stvari kupil. Da ni vse copy-pastano in da si niso ljudje potem med sabo vsi podobni. V kreativnost pri lastnem izražanju ljudje za moj okus premalo vlagajo. Zato pogrešam tudi profile osebnih stilistov, ki bi začutili človeka in mu pomagali najti njegov osebni izraz. Pogrešam zavedanje ljudi o tej temi. Ljudje mislijo, da lahko oblečejo karkoli in vse je ok. Ne, ni. Obleka je del človekove identitete, zato ni vseeno, kako se oblečeš.
Kako bi ocenila slog Slovenk in Slovencev?
Zdi se mi, da smo Slovenci veliko bolje oblečeni in urejeni, kot smo bili pred leti. Zavedamo se pomena urejene frizure, ličil, urejenih rok. Moti pa me, da je zelo malo posameznic ali posameznikov, za katerimi bi se sama recimo ozrla, ker bi ujeli mojo pozornost zaradi načina ali kreativnega izraza, kako so urejeni. Ljudje so si med sabo vsi podobni, vsi mladi so isto oblečeni. Identiteta se izgublja, posamezniki ne izžarevajo več nobene individualne energije.
Kako socialna omrežja vplivajo na to?
Zelo. Nam pa socialna omrežja krojijo še mnogo več kot le način oblačenja. Gre globlje, v način življenja. Instagram nam recimo narekuje, kam je trendno iti na dopust, na čaj … Avtomatizirana reakcija potrošnikov je, da se usmerijo v to, kar vidijo na socialnih omrežjih.
Anja, najlepša hvala, da si sodelovala pri intervjuju!
